Zgradili smo šolo. Šolo za prihodnost.
Fakulteta za arhitekturo iz Ljubljane je prva iz ne nemško govorečih dežel, ki se je v študijskem letu 2009/10 pridružila gradnji šolskega kompleksa Ithuba Skills College. Naša naloga je bila zasnovati in zgraditi učilnico in knjižnico, ki je namenjena tudi okoliškim prebivalcem. Projekt je obdelovala skupina 20 študentk in študentov višjih letnikov pod vodstvom štirih mentorjev celo študijsko leto. Prvi semester je bil namenjen spoznavanju dežele, njene zgodovine, kulture, umetnosti ter geografskih, ekonomskih in socialnih posebnosti, drugi semester pa pripravi projekta, praktičnim delavnicam in zbiranju sredstev za gradnjo in sami gradnji objekta. Zgolj v osmih tednih smo skupaj s tamkajšnjimi prebivalci z lastnimi rokami zgradili poslopje od temeljev do strehe, vključno z vso opremo.
O ŠOLI
Stavbo sestavljata dva ločena volumna, ki ju prekriva lebdeča streha: v enem je učilnica s knjižnico, v drugem so stranišča. Med njima je pokrit prostor za učenje in delo na prostem. Celotna tlorisna kvadratura stavbe meri 300 m2. Gradnja je, ob pomoči lokalnega prebivalstva, trajala osem tednov, septembra in oktobra leta 2010.
Objekt je zasnovan enostavno, uporabljeni so cenejši, lokalnemu prebivalstvu dostopni materiali, ki kažejo, da tudi s poceni materiali lahko gradimo kvalitetne bivalne prostore. Konstrukcijska zasnova je poskus sodobne interpretacije tradicionalnega načina gradnje z v Afriki, z zidovi iz ilovice in slame, ki se je ohranil le še na podeželju. V »Ithubi« je naša učilnica s knjižnico že tretja stavba, ki je grajena iz slame in ilovice. Ilovica je skoraj zastonj, nahaja se v bližini in je vezana le na ceno prevoza. Predvsem pa je bistveno bolj ugodna za bivanje kot so »hiše« državnega razvojnega programa, zidane iz betonskih zidakov, ali barake, ki si jih ljudje postavljajo sami iz najrazličnejših odpadnih materialov.
Gradnja iz ilovice in slame je sorodna našim »butanim« stenam, vendar smo namesto lesenega ogrodja uporabili jekleno konstrukcijo. Gradbenega lesa v tem delu Afrike ni in je zato primerljiv s ceno jekla, obenem pa so zaradi širjenja termitov lesene konstrukcije vprašljive. Celoten objekt prekriva lebdeča streha iz valovite pločevine, ki služi kot velik senčnik oziroma dežnik. Oblika in orientacija stavbe, predvsem pa velikost in zasnova okenskih odprtin so podrejena energetski učinkovitosti.
IZKORISTILI SMO NARAVNE VIRE ENERGIJE
Energetska učinkovitost je bila eden pomembnejših vidikov projekta. Južnoafriške zime so mrzle. Podnevi se temperatura sicer dvigne do 20 stopinj celzija, ponoči pa pade tudi pod ničlo. Poletja so dokaj vroča, do 35 stopinj, z veliko količino padavin dolgimi deževnimi obdobji. Zidovi iz gline in slame imajo dobre akumulativne lastnosti. K pasivnemu ogrevanju pozimi in hlajenju poleti prispevajo tudi dvojna okna, ki smo jih zasnovali posebej s tem namenom. Posamezno okno je sestavljeno iz osmih standardnih jeklenih okenskih kril, ki jih množično uporabljajo v gradnji, vloženih v širok okvir z velikim vmesnim prostorom ter loputo za zajem zraka.
IZDELALI SMO TUDI OPREMO
Pri notranji opremi je uporabljena kombinacija krivljenih kovinskih cevi in vezane plošče za stole in mize. Iz vezane plošče so narejene premične modularne knjižne omare in večnamenska dvostranska omara, ki deli učilnico od knjižnice. Bivanje je v prostorih šole zaradi sten iz slame in ilovice ter stropa iz papirnatih tulcev prijetno, zato se učenci v prostorih zadržujejo tudi po končanem pouku.
EKIPA SAIP 2010
Nepogrešljiv del ekipe sta bila tudi prof.dr. Sašo Medved in prof. Lars Bylund, ki sta nam svetovala v zvezi z izkoriščanjem naravnih virov in energije. Hvala vsem sodelujočim.
Priporočamo še:
- PROJEKT SAIP 2011 – ZGRADILI BOMO VEČNAMESKO DVORANO
- PROJEKT SAIP – 2010 – ZGRADILI SMO ŠOLO. ŠOLO ZA PRIHODNOST.